Toda čast spreminja ljudi; komaj je nastopil izvoljenec svoje mesto, je napel vajete samostanske discipline v veliko jezo osuplih tovarišev, ki so mu po vseh pravilih odpovedali pokorščino. Upor se je pričel in na čelu mu je stal podvzetni Medvedov sin iz Bistrice. Opat pa se je obrnil do samostanskega varuha, grofa Celjskega, in lepega dne prijezdi gospod Vitovec s peterimi konjiki in vstaje je bilo konec.