», ne bodi tako abotna!« se je branil mož spoštljivemu napadu in pogladil rdečelično deklico, ponos očeta. »Kar se spodobi, to mora biti, gospod pater Cahej,« je dejal in stresel novemu gostu roko tako ponižno, da se je videlo, v koliko čast si šteje zaupni pozdrav. Okroglolični, okroglooki in na okroglo ostriženi mož je bil oblečen po meniško; na vrvici mu je viselo po tedanji šegi poleg molka pisalo in bukvice so gledale iz žepa.