pa je nadaljeval svojo pot in oddal pred krčmo konja hlapcu. V sobi sta se mudila še dva moža. Eden, jako mlad, čigar obraz bi se smel imenovati lep, da ni kazal toliko ošabnosti, je sedel pri veliki mizi v kotu, jezno grbančil čelo, vihal rjave brke in hudo gledal v kupo, ki vendar ni bila prazna.