»Zastonj, gospod, razkropljena je na vse strani; in da ni ujet sin Ungnada, je le vaša zasluga.«
Ko pa je slišal to, je skočil urno s konja, se odkril in spoštljivo pozdravil mladeniča, ki mu je prijateljsko stisnil roko. Vesel in žalosten je peljal svojega imenitnega gosta, mladega Ungnada, na očetov dom, na Vranje, kake pol ure od Vojnika.