Onadva pa, ki sta bežala pred Celjani, sta se ustavila in prvi, ki je odprl čelado in pokazal našim znancem mlad obraz, kateremu bi prisodil človek kakih šestnajst let, je vprašal, komu se ima zahvaliti za rešitev. »Jaz sem, sin viteza Viguleja z Vranjega, ki je barona Ungnada vazal.« »Oh, gotovo čakate naše vojske,« reče mladenič žalostno.