Če se je oglasil katerikrat kak tuj poštenjak, ga je vprašal baron, kako se zove, šele po kosilu, ko je krožila velikanska kupa. A ker je imel mnogo znanja in kot bogat zasebnik brez otrok ni varčeval, se je zbiralo navadno dokaj odličnih gostov okrog gostoljubne mize. Najnavadnejši so bili Eizingerji, bratje, in in njih bratranec.