Drugo jutro pa je dobil trgovec povelje, da mu je nemudoma z oddelkom grofovih vojakov oditi kot poveljniku grofovega gradu na ogrsko mejo. Oh, kako tožen je ubogi mož jemal slovo od svoje žene, kako jo je spravljal, naj gre z njim, da bo grajska gospa namesto neznatne meščanke. Neizprosna žena se mu je rogala in ga opominjala, naj se varuje, da izpod levje kože, ki mu jo je oblekel grof, ne pokaže kopita.