Žena pa se je sklonila k njemu, mu smehljaje žugala in z glasom, ki mu je pretresel vse živce, dejala: »In le roko mi poljubi, moj gospod?« Celjski grof, nočni obiskovalec, je skočil pokonci in objel in poljubil čarobno bitje, ki se je branilo in zvijalo v njegovih rokah. »Oh, gospod grof,« je dejala gospa, »če ste res moj, ukazujem vam, da z mano večerjate in oprostite mojega moža, ki ga slavnostni odbor zadržuje, z mano vred pogostiti vašo milost.«