Nemo je zrla v umetno vezenino in niti živahno gibanje po ulicah ni moglo pregnati nje tihega sanjarjenja. »Kakor duše v vicah sediva tukaj,« reče dobrovoljna tovarišica, ki se ni ganila od okna, da ne bi kaj posebnega zamudila; »in doma ne bova vedeli o ničesar povedati. In kdove koga vse bi videli, če bi smeli ven!