Njeno uho ni čulo veselega prepevanja vojakov, ki so se vračali v domovino, oko se ni ozrlo na dragoceni lišp, ki se je bleščal na mizici; gledala je tja v daljo, bogve kam. Stresnila se je, ko je nekdo potrkal na vrata, in trepetaje vstala, ko je vstopil grof. »Vedno otožna, mala moja?« je vprašal ljubeznivo mogočni mož in se dotaknil mehkih las.