»Že spet pri oknu?« je karala, obešaje velik na steno; »v spotiko pametnim ljudem in spodbudo brezbožnim! ‒ Glej ga, krojača Mavroha, kako stoji razkoračen in napihnjen kakor Lucifer, ves v trakovih, da vihrajo okrog njega kakor lasje kralja Absaloma, in hlače ima ohlapne in široke, da bi tri plašče naredil iz njih, prava mreža nastavljena nedolžnim očem, kakor so rekli pater. In kako mu štrle oči sem proti oknu.