Škofje in drugi poslanci so ostali v mestu, sovražniki pa niso napadli trdnjave, ampak se utaborili v okolici. Daleč tja po planjavi so se svetili ognji sovražnega tabora; z obzidja so jih gledali meščani in brez spanja čakali drugega dne. Ko pa je počila, so sovražniki navalili s silnim krikom na predmestne okope.