Ta hip pa vstopi, Petacijeva sestra, ki mu je po smrti njegove žene gospodinjila v hiši. »Že spet pri oknu?« je karala, obešaje velik na steno; »v spotiko pametnim ljudem in spodbudo brezbožnim! ‒ Glej ga, krojača Mavroha, kako stoji razkoračen in napihnjen kakor Lucifer, ves v trakovih, da vihrajo okrog njega kakor lasje kralja Absaloma, in hlače ima ohlapne in široke, da bi tri plašče naredil iz njih, prava mreža nastavljena nedolžnim očem, kakor so rekli pater.