Kakor bi mu krivico delal, ker se ni dal zasačiti, ga je sovražil zdaj še bolj, in njegovi vohuni so ga iskali po mestu mnogo marljiveje od cesarskih stražnikov. »Če mi dá vaša vzvišenost,« je obljubil čez nekaj dni Neipergu, »dvoje vaših služabnikov, vam pripeljem hudodelca živega.« »Kolikor jih hočete, zlati moj prijatelj!« se je razveselil baron in mu dal pooblastilo, da sme zapreti Manlija, kjerkoli ga dobi.