Domišljavi gospod Mavroh je zaupljivo namignil z očmi in se s svojim najljubeznivejšim smehljajem priklonil tako vsiljivo, da je deklica zbežala od okna. Petacij pa je preganjal svojega Pegaza po sobi gor in dol, zdaj sedel na klop, zdaj pogledal v debelo knjigo in štel na prstih stihe. Ura na pesek, ki je stala v bogato izrezanem okviru, je bila že skoro potekla in magister je vprašal, kje je.