V nedeljo, ko bi šel k maši v predmestje, bi čakali na skritem kraju zarotniki s konji; Ladislavove spremljevalce bi užugali, straža pri mestnih vratih pa zadene vojake, ki so podkupljeni; treba je le še par krepkih rok, če bi bilo spremstvo premočno. »Naj bo močno, kakor hoče,« se je ponesel; in po dogovoru, kje se drugi dan dobita, da se zmenita o podrobnostih, sta se ločila. Ko pa je bil sam, se ga je kot mislečega človeka lotilo preudarjanje.