je sicer še nekaj časa škripal z zobmi, a ko sta se bila vrnila z gospodom na stanovanje, je odložil bridko orožje in kmalu koračil v miroljubni opravi imovitega rokodelca po ulicah. Njegova pot se je končala v gostilni, kjer so pri dolgi mizi sedeli enako opravljeni ljudje; obrtniki, rokodelci in mali trgovci ter si gasili žejo. Vesel krik, ki je sprejel, je pokazal, da ga je usoda že prej katerekrati pripeljala semkaj.