S tem je prešel na očetovsko ljubezen sploh in na Petacijevo posebej in ganljivo opisoval žalost in nesrečo tega moža, ko ga je kruta roka oplenila edinega deteta. Dokazovanje, kdo je izvršil zločin, bi bilo odveč, ker ne taji. Vendar pa tožnik ne zahteva, da se z njim ravna po zakonih, nego sam prosi milosti zanj, kajti njegova predrznost je že kaznovana, in potem je skoraj gotovo, da ni ravnal iz svojega nagiba.