Vsa kri mu je izginila z lic, zdajci je bil trezen in rinil proti durim; a ko ga je stresel za rame, je spoznal, da to ne more biti zgolj duh. Solze radosti so ga oblile, ko je objemal in poljuboval branečega se Viljema. »Oh, z mano, dragi moj, z mano!« je kričal. »Enajst tisoč devic te željno pričakuje.«