Dobra sreča sicer našega prijatelja ta dan ni dlje zadržala kakor po navadi, a vendar dosti dolgo, da bi se ohladila tudi Ahilejeva jeza. Ko pa je se bil Cahej, najbrž spet »Pri enajst tisoč devicah«, narekognosciral, je prišel radosten svojima varovankama pravit, da se mu je posrečilo zvedeti, kje Ungnad pravzaprav stanuje. Zagledavši Viljema, ki je bled v mraku stopil predenj, je odprl oči in usta in strepetal, misleč, da vidi duha svojega prijatelja.