Vitez zasede konja in odjaše. Spotoma pa se obrne na starega, čemernega hlapca ter ga ošteje, zakaj ga ni počakal pri grajskih vratih, kakor mu je velel. »Gospod,« je dejal oni in pognal konja, da sta prišla vštric, »kaj bom tam čakal, da naju bodo obirale babe, ki po vodo hodijo!