Da je bil župnik blizu Slovenjega Gradca, to utegne kakega zanimati, a cesarjeva milost ga je povzdignila na stopinjo tržaškega škofa. V tem času, ko se godi naša povest, je bil sienski škof; šest let pozneje (leta 1458) pa je zasedel kot papež II. stol sv.. »Pisma so spisana, dragi moj,« pravi cesar, ustavivši se, in položi roko na rame svojega kancelarja.