‒ je mahnil z roko, češ, moja pozornost ne potrebuje tega opomina ‒ »da ostanem vedno svetlega kneza in grofa najponižnejši.« Mož si je potegnil kapuco čez obraz in se izgubil v temnih ulicah; pa je še to in ono govoril z in se tudi napotil proti svojemu stanovanju.
X Pred cesarskim gradom, ki je močno utrjen stal sam zase na vzhodni strani proti Ogrskemu, tudi ob pozni uri ni še ponehalo življenje.