»Koliko velja, oče?« je vprašal; in je imenoval velikansko vsoto. »Mojster Bartolomeo,« je dejal, »jaz sem presrečen, da vam jo morem podariti v slab dokaz svoje vdanosti in svojega posebnega spoštovanja.« Kakor oglje so zažarele oči; jecal je nekaj besed, ki naj bi nekako ugovarjale, z desnico je objel, levica pa je izpustila kupo v globoki žep dolge halje.