Toda bi bil še rad živel. »Obdali so me neverniki, in sovražniki moji me stiskajo!« je vzdihnil, pritisnil na skrito pero in v steni so se odprla vratca, skozi katera je tiščal. V kamrici, ki se je odprla, pa je brlela lučca na mizi, obloženi z dragocenimi rečmi.