je ta strah zelo veselil in opomnil je, da mojster Bartolomeo njega dobro pozna. »Oh, oh, oh,« je skakal ob steni sem ter tja, »kaj če pride do ušes njegovega veličanstva presvetlega cesarja, da se najzvestejši, od katerega njegovo veličanstvo blagovoli jemati zlato in srebro, peča in druži z grofovim poslancem! Kaj bo, kaj bo!«