Doktor Hajdinger je malo pobledel, a preden so osupli odborniki zbrali svoje duhove, je vstal in jel dokazovati, kako ima brez dvojbe oboje hudodelstvo en izvor in kako divja vojaška drhal, ki se mrtvecev ne boji, tudi živim ne prizanaša. »Kdor je obešenca snel z vešal, ta mora na njegovo mesto,« je dejal Mavroh in postrani omenil, da se mu, Urbanova mati, zdi jako sumljiva. Zdravnik se je nemirno premikal na svojem stolu in le trdil, da je to moral storiti kak vojak, kakor je le kak vojak ugrabil hčer.