Korbinka je menila, da ne more skleniti sama brez sina nobene kupčije. Gospod Strada pa se je čudil, zakaj ne opusti gospod sin hotela, ki mu ne nese nič; z njim naj bi stopil v družbo in napravila bi imenitno žago; on ima tako lepe gozde, in kaj mu vrže surov les; vse drugačno ceno bi imel obdelan. Korbinka je pritrjala na tihem, dasi je slutila, da napeljuje gospod Strada vodo bolj na svoj ko na mlin.