Slovenščino je lomil tako neusmiljeno, da so se mu smejali vsi, in on sam sebi najprisrčneje. V družbi je bil zabaven, pri igri ni škrtaril, živel je dobro in plačeval pošteno. Hodil je po gozdih, meril drevje, ogledoval, kakšna so pota, kod najzložnejši dohodi, poizvedoval, če ima Bistrica vedno toliko vode, če ne zamrzne pozimi, ne poplavi spomladi okolice, in skupljeval les.