Saj reči si ji vendar ni upal nihče nič, ker je čutil vsak gospodarja na njeni strani, in navdajala jo je ponosna samozavest, da ni ženske, ki bi bila po pridnosti in prebrisanosti sposobnejša za gospodinjo v Žvarov ljah od nje same. Kaj se godi v srcu, je dobro vedela, delala pa se je nevedno in nedolžno. Prostodušno je poslušala prosojne besede, upirala vanj svoje lepe oči in se smejala, kakor da ne umeje ničesar.