In slednjič, o se res govori, da se nekaj plete, in on more samo reči: »Bog daj srečo; zakaj potem smo preskrbljeni vsi.« pa se je začela smiliti Cila, ki ni storila nikomur nič žalega, ki ni rekla nikomur hude besede in opravljala svoje delo vestneje ko druge. Da ni ona nič kriva, naj bo Zefa kakršna koli, to mu je bilo jasno; zato jo je začel zagovarjati in braniti.