Potožila je svoje nadloge očetu, ki je menil, da so domači ljudje le tako dobrega srca, tako nesebični, da gledajo bolj na drugega ko na sebe. Ona naj nikar ne misli, da je nimajo radi; zakaj on je slišal samo hvalo; za besede se pa ni meniti; psi lajajo, žabe regljajo, in ljudje govore.
Saj njemu tudi pravijo, da je milijonar; ali je zato kaj na slabšem?