Toda je imel toliko posla doma, toliko potov, toliko pretvez, da se je sproti razdiralo, kar sta snovali skrbni materi. Miciki, ki je slutila razloge tega umikanja, pa je upadal z pogum, in tak mraz jo je spreletel pod Ivanovimi pogledi, da ji ni šla z jezika naravna, prisrčna beseda, da si mu ni upala pogledati v oči. Materi pa sta se jezili bolj na Zefo ko na. Gričarka je menila, da bi bilo treba zapoditi to žensko že zaradi hudobnih jezikov; Korbinka je pravila, koliko si je že prizadela, da bi jo spravila od hiše.