Odkar je bila slišala, da gleda za Zefo, ni dala miru ne njemu ne Gričarjevim. Sina je prosila, da naj ji izpolni željo in vzame Miciko, da bo mogla ona brez skrbi zatisniti trudne oči, prepričana, da je v dobrih rokah hiša, v dobrih rokah njen ljubi sin; z Gričarko pa je preudarjala, kako bi spravili mlada dva, ki sta se zdela obema materama čudno plaha, skupaj, da bi se pogovorila in domenila. Toda je imel toliko posla doma, toliko potov, toliko pretvez, da se je sproti razdiralo, kar sta snovali skrbni materi.