Njena skrb je bila ta, da bi si zagotovila živež za starost, da bi njej ne bilo treba tako prosjačiti kakor ubogi teti, ki je bila nadloga drugim ljudem in njej. Koča, ki jo je tako skrbno snažila in krasila, bi bila po očetovi smrti njena, in kar bi bilo še treba, bi si v dvajsetih, tridesetih letih prislužila. Kmalu pa so se za Cilo razmere poslabšale.