Obhajal pa je le njega čuden, nadležen nemir. Povsod je videl Zefo pred seboj, ki se mu je zdela kakor rojena za gospodinjo, za vodnico velikega podjetja, tako pametna, tako pridna, tako izobražena. Zefa ni namreč nikdar govorila o rečeh, katerih ni umela; skrbno pa je pazila kako govore, kako se vedejo tisti, katere je čislala; tako se je znebila marsikakega primanjkljaja svoje izobrazbe, druge je pa spretno prikrivala.