Ko je srečal Zefo, se ji je sporazumno namuzal, in ko ga je pogledala po strani in zardela, jo je vprašal, če se še kaj boji. Obhajal pa je le njega čuden, nadležen nemir. Povsod je videl Zefo pred seboj, ki se mu je zdela kakor rojena za gospodinjo, za vodnico velikega podjetja, tako pametna, tako pridna, tako izobražena.