Ko so se bili odpeljali sorodniki, žalostni, ker se jih ni bil tako spomnil rajnik, kakor so bili pričakovali, in nevoljni na dediča in njegovo mater, je prisedel k šmihelskim možem, ki so imeli v mislih umrlega. Da je prav storil mož, ker je umrl, tega mnenja so bili vsi, češ da bi bil zapravil še kočo in vrt, če bi bil živel še kaj časa. Ugibali so, zakaj ni zapustil koče sestri, ampak bratu, ki se ne vrne morda več domov, ki bo najbrž dom prodal, tako da ne bo imela sestra nikdar domače strehe.