je res ugajalo neprisiljeno, in vendar ne prešerno vedenje in pametno govorjenje. Začel je razlagati na dolgo in široko o veliki odgovornosti takšne službe, ki zahteva predvsem zvestobe in poštenja, in obžaloval vljudno in obzirno, da ne govori slovensko.
»Prosim, gospod Korbin,« se je nasmehnila in nagnila sveži obraz, »govorim tudi slovensko, ker sem po očetu Slovenka, Petanova iz Šmihela.«