Korbinka bi bila najrajši vrgla možu krono pred noge in njega iz hiše, toda bala se je hrupa in roganja. Zdaj ni kazalo drugače ko zbuditi mnenje, da nje pravzaprav ni presleparil; ona ga je marveč sprejela kot starega znanca, ki se je vrnil čez dolgo v domovino; da se je obrnil ravno do nje, se je moralo zdeti popolnoma naravno, ker je gostovala pri njej sestra; brat in sestra sta bivala pod eno streho, ker še ni bila pripravljena koča, dom. »Naj bo,,« se je kislo nasmehnila Korbinka, »ker sva se poznala v mladih letih in ker gostuje pri meni tvoja sestra; ampak svoje stvari pospravi in odpelji hitro!«