Trdno so še sedeli za mizo pogrebci, in vsak nov vina je priklical iz hvaležnih src novo hvalo rajniku. V sobici zraven pa so sedeli najožji sorodniki, poleg matere vdove sin, ki je bil prišel z graške tehnike na očetov pogreb, dve omoženi sestri s svojima možema in nekaj vnukov. Odrasli so tolažili vdovo, da naj se vda v božjo voljo, ker ne pomaga žalovanje nič, in izražali po ovinkih želje, da bi radi dobili za spomin na rajnika še kakšno zlato uro ali kaj namiznega posodja, kakšnega konja ali vola.