Zdaj je prišel in imeniten je bil videti, ker je govoril nenavadno nemščino in čudno staro slovenščino. In kako težak je bil kofer! pa je ugajalo, da so ga imeli ljudje za nekaj boljšega, in zato ni hotel še povedati, kdo je. »Jutri je tudi še en dan,« si je mislil in se muzal gospodinji, ki se je trudila, da bi mu postregla, kakor se spodobi, in naštevala, kaj se dobi za večerjo.