»Tudi prav,« je dejal Fetan in tipal po torbi, če se mu ni ubila steklenica s slivovko. Odkazala se mu je najlepša soba, iz hvaležnega veselja; zakaj težko je čakala stara hiša prvega tujca. Zdaj je prišel in imeniten je bil videti, ker je govoril nenavadno nemščino in čudno staro slovenščino.