Tisti večer se hitro preobleče in se zgubi: »Adijo, zbogom, pozdravljeni!« v Gostičevo krčmo. Korbin pa pisari pri svaku v Žvarovljah in pomaga rad vsakemu, kolikor more. Kmetje mu dajejo piti, ker jim piše pisma, in radi ga imajo, ker ne zameri, če ga tudi kdo potegne.