Tja pa se pride samo mimo Petanove koče, ki stoji nad vhodom kakor stražnica. Notri živi stari s svojo hčerjo Zefo, gospo Korbinovo, in njenim sinkom. Ti gledajo skoz okenca na dve strani, in kadar zavpije deček ali mati: »Oče, tujci!« se vzdigne izza mize, prime z eno roko klobuk, z drugo velik in rine v vežo in na cesto.