Nevoljen je bil vrhu tega, da se toliko sprašuje, toliko govori o zadevi, ki se je tikala pod milim samo njega. Vprašal je, kdo bi bil pravzaprav po umrli, in zvedel, da on sam. »Torej ne briga ta dediščina razen mene nikogar nič,« je sklenil, »in po pravici bi bil jaz lahko hud, zakaj se vsa ta gospoda tukaj sumniči in dolži in tožari za stvar, ki njih nič ne briga.«