Včasih se je lotil kakšnega opravila in ga kmalu spet opustil. Ogibal se je znancev in taval sam brez cilja, sklonjen na mračne misli, po okolici, koder je slutil, da ga nihče ne sreča. »Kako je,?« ga je ustavila nekega popoldne Micika, ki ga je bila došla neopažena.