Z zmagonosno eleganco je smučala gospa Korbinova, s strokovnjaško samozavestjo gospod major, z veselim kričanjem vaška mladina. Kadar so pridrčali v dolino, je bilo pravo veselje v kraju, in pričel se je tisti pretežni del sankanja, ki edini ima za zdravje pomen: sopihali so navkreber in vlačili smuči za seboj. Mlada, čvrsta, spretna gospa Korbinova je bila kmalu najboljša sankačka, in zdaj je ni bilo spraviti s sankališča.