Po glavi mu je šlo, koliko je že storil on za blaginjo svojega kraja, kako malo za svojo. Na jeziku mu je bila pikra beseda, da naj si pa steče zdaj kdo drug kakšno zaslugo za njegovo blaginjo; toda žena je bila že sklenila kupčijo in se vnemala bolj in bolj za lepi načrt, ki ga je ogledovala s svetim strahom in popolno nerazumljivostjo. Z vse drugačno spoštljivostjo je gledala ona zdaj gospoda majorja.