Sreča, ki se ji je bila pokazala z nejasnimi obrisi v megleni daljavi, se ji bližala, obličivala, stala mlada in lepa pred njenimi očmi. In kako poceni jo je dobila ona, to je spoznala, če si je predstavljala, koliko bi bila pripravljena se trpeti zanjo. Zdaj pa jo je zaklenila v svoje srce, da bi je ne zagledala zavist, ki ne privošči zadovoljnosti ne sebi ne drugim; le kadar je ni videl nihče, se je smejala sama sebi in sklepala od blaženstva roke in hvalila, ki je vse tako srečno obrnil.